Beseda “šport” izhaja iz latinščine, kjer besedna zveza “disportare in” pomeni raztresti se, odvrniti se od dela in skrbi, sprostiti se. Ljudje so se tako že od nekdaj razgibavali, zabavali in s tem odmišljali vse skrbi, ki so jih trle. Kaj pa beseda šport pomeni otroku oziroma mladostniku 21. stoletja? Smo še vedno tako navdušeni nad tekanjem v krogu, po možnosti nekaj kilometrov in to tako, da nam nekdo meri čas? Šport, gibanje in telesna aktivnost nam pomagajo razvijati sposobnosti, ki so v rednem delu zanemarjene, utrjuje naše zdravje, nam pomaga ohranjati stik z naravo, nam pomaga odkrivati naše skrajne meje. Po drugi strani pa nam predstavlja zabavo, neizmerno veselje, igro, nas osvežuje in povezuje. Je pa bistveno, da se za to odločamo prostovoljno … Šport tako postane sredstvo za sprostitev, saj se z aktivnostjo utrudimo in s tem dosežemo zadovoljstvo in sprostitev. Dijaki, pa tudi ostali, moramo znati ugotoviti, kaj želimo s športom doseči. Za marsikoga je šport mučno in nepotrebno zapravljanje časa. Zakaj ne bi takšnega mišljenja spremenili? Zakaj se ne bi k vsaki športni vzgoji odpravili z zadovoljstvom in nasmehom na obrazu. S tem člankom seveda ne moremo spreminjati, lahko pa odstremo kak drugačen pogled na to temo …
Gibanje je osnovna človekova potreba in je izredno pomembno, še posebej v fazi razvoja. Vpliva predvsem na razvoj in zdravje kosti, sklepov, motorične sposobnosti in razvoj finomotoričnih ter kognitivnih (miselnih) sposobnosti. Hkrati krepi zdravje in imunski sistem, izboljšuje spanec in varuje pred razvojem različnih odvisnosti ter prekomerne telesne teže. Če mladostnik obvlada svoje telo in je s podobo svojega telesa zadovoljen, to pozitivno vpliva na njegovo samostojnost, samozavest in samopodobo. Gibalno aktiven mladostnik se s pomočjo gibanja nauči, da sta za doseganje uspehov potrebna trud in delo. Mladostniki, ki so torej gibalno zelo aktivni, si hitreje in lažje zapomnijo snov, lažje sledijo pouku v šoli in imajo boljšo sposobnost koncentracije ter za šolsko delo porabijo manj časa kot drugi.
Pa se zavedamo koliko časa bi morali dnevno posvečati športnim aktivnostim?
Mladostniki bi se morali gibati 60 minut na dan, po najnovejših raziskavah pa celo več – dekleta 120 min, fantje pa 150 minut. Intenzivnost gibanja naj bi bila zmerna do intenzivna, kar pomeni, da se med vadbo zadihaš, po telesu občutiš toploto oziroma se preznojiš, srčni utrip pa se ti pospeši.
V tednu zdravja smo sredo posvetili izključno gibanju in v času razredne ure pripravili intervalno vadbo pod mentorstvom profesorice Špele Sešlar. Po naporni vadbi smo se jim novinarji, ki se na GCC sicer razgibavamo s tekanjem po stopniščih gor in dol :), pridružili in jih povprašali kako se jim je zdelo. Komentar pa je podala tudi prof. Sešlarjeva:
Na GCC se trudimo čim bolj spodbuditi dijake h gibanju. Današnja vadba je bila le ena izmed dodatnih aktivnosti, ki jih ponujamo na šoli poleg rednega pouka športne vzgoje. Intervalna aerobna vadba je vadba z izmenjavo visoko intenzivnih intervalov vadbe z nizko intenzivnimi. Učinki takšne vadbe so večji kot pri navadni aerobni vadbi. Poraba maščobe je višja, poveča se aerobna kapaciteta (vzdržljivost), pospeši presnovo med in tudi po vadbi, kar pomeni, da telo tudi v mirovanju porablja več kalorij, povečata se moč in hitrost v nasprotju z nizko intenzivno aerobno vadbo pa se tudi ohranjanja mišična masa. Želeli bi si, da bi čim več dijakov spoznalo pomembnost gibanja in bi ga čim bolj vključili v svoj vsakdan.
Tudi odziv dijakov je bil izjemno pozitiven.
Bilo je zelo zabavno in produktivno. Zelo sem vesela, da sem se tega udeležila, saj sem se tako zelo dobro razgibala in pokurila kar nekaj kalorij. Današnja izkušnja z intervalno vadbo me je navdušila, tako da bom še naprej srede namenjala tej dejavnosti. No, mogoče bom kakšno izpustila zaradi “musklfibra”.
Kornelija
Danes pa na vadbi niso bili prisotni le dijaki temveč tudi profesorice. Ena iz med njih je bila tudi profesorica Vesna Lavrinc, ki nam je, po vidno zelo utrujajoči vadbi, dejala takole:
Po vadbi se počutim odlično, seveda sem še vedno zadihana, pa kljub vsemu kot prerojena. Spomladi paše, da se malo razgibamo. Moram tudi povedati, da smo danes pogledali tudi del videoposnetkov, ki so jih pripravili dijaki z mentorico prof. Sešlarjevo in so namenjeni kratki enominutni vadbi v razredih. So super in komaj čakam, da jih bomo lahko preizkusili.
