Svetovni dan gobavosti, ki ga vsako leto praznujemo zadnjo nedeljo v januarju, je namenjen ozaveščanju o bolezni, za katero mnogi ljudje menijo, da je izumrla, zlasti v razvitih državah. Gobavost, imenovana tudi Hansenova bolezen, je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča posebna vrsta bakterij, ki delujejo na živčni sistem človeškega telesa. Na splošno prizadene roke, noge in obraz. Domneva se, da se širi z dolgotrajno izpostavljenostjo bakterijam, ki bolezen povzročajo. Namen dneva je ne le poučiti ljudi o tej bolezni, ampak tudi opozoriti na tiste, ki jih hansenova bolezen prizadene.
Natančneje je gobavost je dolgotrajna bakterijska okužba, ki lahko povzroči trajne in nepopravljive poškodbe živcev, dihalnih poti, kože in oči. Stanje povzroči izgubo občutka na prizadetih območjih. Pogosto obolela oseba ne čuti bolečine na poškodovanem območju, kar vodi do zanemarjanja poškodb ali neopaženih ran in posledično do izgube udov. Okužena oseba lahko doživi druge znake, kot sta mišična šibkost in slab vid. Bolezen se imenuje tudi Hansenova bolezen, poimenovana po norveškem zdravniku Gerhardu Henriku Armauerju Hansenu, ki je znan po prepoznavanju bakterije, ki povzroča gobavost. Francoski filantrop Raoul Follereau je leta 1954 za ozaveščanje o bolezni, zlasti o njenih družbeno-ekonomskih posledicah, ustanovil svetovni dan gobavosti.
Čeprav je danes bolezen zlahka ozdravljiva in redka v razvitih državah, je bolezen obdana s stigmo. To še posebej velja za Indijo, Brazilijo in Indonezijo, kjer je največ primerov. Okuženi ljudje so pogosto diskriminirani in izobčeni, kar vodi v pomanjkanje dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe, zdravljenja in celo do odrekanja osnovnih človekovih pravic. Ker gobavost močno prizadene revne sloje svetovnega prebivalstva, svet na to bolezen počasi pozablja. Namen svetovnega dneva gobavosti je povečati ozaveščenost javnosti o le-tej, z namenom, da bi ljudem omogočili, da poiščejo zdravljenje in zaživijo dostojno življenje.
