“Let me take you down cause I’m going to strawberry fields” so prepevali člani skupine The Beatles v 70. letih prejšnjega stoletja. Jagode – sadje, ki je splošno cenjeno zaradi svoje značilne arome, svetlo rdeče barve, sočne teksture in sladkosti, so gojili že v Bretaniji v poznem 18. stoletju. Danes te “slaščice” zaužijemo v velikih količinah, sveže ali pripravljene v hrani – marmelade, sokovi, pite, sladoledi, milkshaki, čokolade… Umetne arome jagod se pogosto uporabljajo tudi v izdelkih, kot so sladkarije, mila, bleščila za ustnice, parfumi…
Jagode rastejo v divjini že tisočletja in Francozi so bili tisti, ki so v 14. stoletju prvi prinesli to okusno rdeče jagodičevje v svoje vrtove za gojenje. Kmalu zatem je angleški nadškof Thomas Wolsey ustvaril zmagovalno kombinacijo jagod in smetane za dvor Henrika VIII., v kateri toliko ljudi uživa še danes. Vendar so se zgodnje vrste jagod zelo razlikovale od tistih, ki jih uživamo zdaj. Šele leta 1712 je francoska ekskurzija v Čile povzročila mešanje različnih vrst jagod in rodila se je vrtna jagoda, ki jo poznamo danes. V začetku 19. stoletja se je ljubezen do jagod hitro razširila, ko so jagode in smetana veljale za razkošje, izum železnice pa je pomenil, da so jih lahko hitro prevažali po vsej državi. New York je pridelal odlične pridelke, kmetije pa so nastale tudi v Arkansasu, Louisiani, Floridi in Tennesseeju. Zdaj 75 % ameriških jagod pridelajo v Kaliforniji, vendar jih še vedno gojijo v vseh državah.
O jagodah je znanih kar nekaj zanimivih dejstev in nekaj izmed njih si lahko preberete spodaj:
- Madame Tallien, pomembna oseba na Napoleonovem dvoru, se je kopala v soku svežih jagod. Na eno kopel je porabila približno 11 kilogramov jagod.
- V starih časih so si ljudje želeli, da bi sanjali o jagodah. To je bil namreč dober znak. Denimo, če je o njih sanjala mlada ženska, je bila lahko “prepričana”, da bo rodila veliko otrok (same dečke).
- Jagode so gojili že v antičnem Rimu. Rimljani so verjeli, da pomagajo lajšati simptome melanholije, omedlevice, vseh vnetij, vročine, vnetega grla pa pri ledvičnih kamnih, slabem zadahu, napadih protina in še pri boleznih krvi, jeter in vranice.
- Jagode niso sadje ali plod, ampak povečano cvetišče rastline. Dejanski plodovi so pravzaprav drobne pečke, ki so razporejene po površini jagode.
- Jagode vsebujejo 62 mg vitamina v 100 g. V primerjavi z ostalim jagodičevjem so bogatejše od robid (19mg/100g), malin (25mg/100g), borovnic (21mg/100g) in kosmulj (35mg/100g). Osem jagod srednje velikosti (ena porcija) vsebuje več vitamina C kot srednje velika pomaranča.
