Mednarodni dan pisanja z roko je vsako leto 23. januarja. Na ta dan govorimo o pomenu pisanja z roko in drug drugega spodbujamo k le-temu. Ljudje ne pišemo več veliko z roko. Imamo računalnike in tipkamo. Ko tipkamo,
naši možgani delujejo drugače, kot če pišemo z roko. Strokovnjaki so ugotovili, da kar napišemo z roko, si bolje zapomnimo kot tisto, kar natipkamo. Prav tako z pisanjem na roke lahko izrazimo več čustev. Pri pisanju na roko dobimo več idej in dlje časa ohranjamo pozornost. Naši možgani delujejo bolje pri pisanju z roko, ker
spodbujajo številne možganske centre.
V digitalni dobi tipkanje in drsanje po zaslonu izpodrivata pisanje na roko, a to je po mnenju strokovnjakov zelo pomembno za otrokov fizični in psihični razvoj. Ameriški starši, pediatri in učitelji so že pred leti ugotovili, da mnogi otroci ne obvladajo palčnega ali pincetnega prijema in da nimajo moči za pisanje. Tudi v Evropi naj bi imelo kar 50 odstotkov otrok, starih šest let, slabše razvito finomotoriko. Pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega in semantičnega, zato vpliva na celosten razvoj otroka, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva na spomin, učenje in generiranje idej. Po besedah dr. Simone Tancig, sodelavke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani gre pri tipkanju za drugačno dejavnost, ki ne spodbuja višjih kognitivnih procesov.
Vizualni prostor je pri tipkanju ločen od motoričnega: imamo ekran in tipkovnico. Proces pisanja pa je izredno pomemben, ne le za drobnomotoriko in številne druge funkcije, ampak je zelo pomemben tudi za branje. Pri branju se namreč aktivirajo tudi deli možganov, ki so aktivni pri pisanju z roko. Ko otrok poskuša sam napisati črko, za katero je značilen točno določen poteg črt, na začetku proizvede številne zelo različne variacije te črke. Hitro pa se nauči razlikovati podrobnosti – tiste, ki so pomembne in ki določajo črko, in tiste, ki niso. Osvoji kategorijo črke, jo razume, zato jo kasneje prepozna, ne glede na to, ali je napisana, natipkana, ne glede na velikost ali obliko pisave. Teh nevroloških poti pa ne moremo pridobiti drugače kot z vajo. To je spretnost, ki ne obstaja sama po sebi, moramo se jo naučiti in jo negovati. Marijana Jazbec, pobudnica Tedna pisanja z roko, pa poudarja tudi, da je pisanje z roko izraz individualnosti.
