Citat ameriškega pisatelja in scenarista Georga R. R. Martina, ki ga je prav gotovo slišal že skoraj vsak izmed nas, pravi: “Kdor bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, živi le eno.” In res je tako.
Svetovni dan knjige je bil ustanovljen na današnji dan leta 1995 z namenom, da otroke in mladostnike spodbudi k branju in odkritju vpliva, ki ga ima le-to na naše življenje. Praznuje se po celemu svetu, Slovenija pa je ena redkih evropskih držav, ki ga praznuje en teden. Na ta dan se prirejajo razni knjižni sejmi, pogovorni večeri s pisatelji, donacije knjig s strani znanih založb, …
Mi pa smo za vas pripravili knjižne menije, foto utrinke z domačih bralnih kotičkov, nekaj razlogov za branje ter malce o zgodovini knjig in branja.
10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih (Miha Kovač)
- Če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več.
- Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh.
- Če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona.
- Če uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se učiš misliti na dva različna načina.
- Če bereš, lažje razumeš druge ljudi.
- Otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši.
- Med bralci je več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi, kot med nebralci.
- Branje je napor, a je lahko tudi užitek.
- Branje v tujem jeziku je okno v svet, od koder vidiš tudi domov.
- Z branjem knjig se učiš misliti z lastno glavo.
Tukaj vam predstavljamo nekaj knjižnih menijev, več pa si jih lahko ogledate na šolski facebook strani.
Citati o knjigah in branju
“Knjige so najtišji in najbolj stalni prijatelji; so najbolj dostopni in modri svetovalci ter najbolj potrpežljivi učitelji. ”
– Charles W. Eliot
“To, kar prebereš, ko ti ni treba, določa, kaj boš, ko si ne boš mogel pomagati.”
– Oscar Wilde
“Knjige so izjemno prenosljiva čarovnija.”
– Stephen King
“Otroška zgodba, ob kateri uživajo samo otroci, ni niti najmanj dobra otroška zgodba.”
– C. S. Lewis
“Pomisli preden spregovoriš. Preberi, preden pomisliš. «
– Fran Lebowitz
“Knjige so ogledala: v njih vidite samo tisto, kar že imate v sebi.”
– Carlos Ruiz Zafón
»Življenje sem preživel zložen med stranmi knjig.
V odsotnosti človeških odnosov sem vzpostavil vezi s papirnatimi liki. Ljubezen in izgubo sem živel skozi zgodbe, vpete v zgodovino; Mladostništvo sem doživel v družbi. Moj svet je ena prepletena mreža besed, ud na ud, kosti na tetive, misli in podobe. Sem bitje, ki ga sestavljajo črke, lik, ki ga ustvarjajo stavki, plod domišljije, oblikovane s pomočjo fikcije. “– Tahereh Mafi
Zgodovina knjige ima korenine v bibliografiji, knjižničarstvu in stičiščih družbene, kulturne in materialne zgodovine. Od starodavnih egiptovskih zvitkov papirusa do elektronskih knjig 21. stoletja, ki jih je mogoče premikati, je knjiga lahko v različnih oblikah. Vendar se na nek način zdi, da bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Na enak način, kot so bile zgodaj natisnjene knjige skrbno osvetljene, da so bolj podobne srednjeveškim knjigam, današnje e-knjige s tehnologijo e-papirja posnemajo videz natisnjene strani. Tudi knjige s trdimi platnicami, ki jih danes poznamo, so neposredni potomci starodavnega kodeksa.
Medtem ko so prvi kodeksi med lesene platnice prilagali vezane papirje (beseda codex v latinščini pomeni blok lesa), so sodobne platnice knjig v trdi vezavi običajno narejene iz kartona, obloženega s tkanino, papirjem ali usnjem. Natisnjene strani knjige so bodisi prišite bodisi prilepljene na naslovnico. Do začetka 19. stoletja je bila večina knjig prodana brez vezave. Kupec bi kupil plašč tiskanih papirjev, ki bi ga vezal prodajalec knjig ali naročena vezava. Britanski založnik William Pickering velja za prvega založnika, ki je leta 1820 izdal knjige v enotnih platnenih vezavah. Približno desetletje kasneje so na prizorišče prispeli zaščitni plašči, snemljive zunanje platnice, ki danes pokrivajo večino knjig s trdimi platnicami. Zaščitni plašči so bili sprva mišljeni le kot zaščitna prevleka za vezavo, kmalu pa so postali kraj, kjer so oblikovalci lahko ustvarili barvito in prepoznavno platnico za knjigo.
Poceni knjige, vezane na papir, že stoletja obstajajo v oblikah, kot so knjiga, britanski peni in ameriški roman. Vendar je bila knjiga s trdimi platnicami, bodisi kot starodavni kodeks ali njegov sodobni ekvivalent, tisočletja prevladujoča oblika v knjižnem svetu. Uvedba novega formata v tridesetih letih prejšnjega stoletja, broširano, je veljala za revolucionarno. Tako imenovana broširana revolucija se je začela v času velike depresije, ko so mehke platnice tržili kot poceni nadomestke za izdaje s trdimi platnicami. Penguin Books, Ltd., prvo večinoma uspešno založniško podjetje v mehkih platnicah, je z nizkimi cenami naročalo velike naklade in prodajalo knjige v netradicionalnih prodajalcih, kot so lekarne Woolworth. Penguin je prav tako razbil tradicionalni kalup v mehkih platnicah, tako da se je izognil celulozno igranim zabavnim romanom in namesto tega tiskal knjige, ki so bile poceni in intelektualno spodbudne.
Zdi se, da je draga, trpežna vezava knjige v trdi vezavi govorila, da gre za predmet, namenjen zanamcem. Če so knjige v mehkih platnicah motile tradicionalni koncept knjig, ker so bile cenejše in bolj prenosljive, potem bo e-knjiga pripravljena povzročiti še večje spremembe v načinu, kako bralci sodelujejo z besedilom. Elektronske knjige, znane tudi kot elektronske ali digitalne knjige, so ekvivalent digitalnih medijev tiskanih knjig. To pomeni, da gre za knjige, ki jih beremo na zaslonu elektronske naprave, najsi gre za mobilni telefon, osebni računalnik ali namenski bralnik e-knjig.
Elektronske knjige se od svojih tiskanih ekvivalentov razlikujejo v mnogih pomembnih pogledih. Prvič, ni fizičnih stroškov proizvodnje, kar pomeni, da so e-knjige na splošno cenejše od tradicionalnih knjig, prav tako pa ponujajo takojšnje zadovoljstvo, saj ni potrebno iti v knjigarno ali knjižnico. A tudi o tem smo že napisali članek, kjer so tudi naši dijaki izrazili svoje mnenje o knjigah v klasičnem formatu in prej omenjenih e-knjigah. Preberete si ga lahko tukaj.
Upamo, da boste danes posegli po kakšni knjigi in tako skupaj z nami praznovali svetovni dan knjige. Tudi v prihodnje vam ob branju želimo veliko užitkov, predvsem pa iskanja in odkrivanja samega sebe med tisočerimi liki in dogodivščinami, ki jih ponuja ta neskončen svet besed. 🙂
