Dan matematike, 22. december, praznuje obletnico rojstva slavnega indijskega matematika Srinivase Ramanujana. Ramanujanova so matematiki ocenili kot genija na ravni Eulerja in Jacobija iz 18. in 19. stoletja. Njegovo delo v teoriji števil je še posebej cenjeno in je doseglo napredek v particijski funkciji. Od leta 2012 je nacionalni dan matematike svetovno priznan, zato ga na današnji dan obeležujemo vsako leto s številnimi izobraževalnimi dogodki, ki potekajo v šolah in univerzah po vsem svetu.
Zgodovino matematike lahko razumemo kot vedno večjo vrsto abstrakcij. Prva abstrakcija, ki si jo delijo številne živali so bila verjetno števila: spoznanje, da imata (na primer) zbirka dveh jabolk in zbirka dveh pomaranč nekaj skupnega, in sicer količino njenih članov. Kot dokazujejo palice rovaš, narejene iz kosti, so predzgodovinska ljudstva poleg tega, da so štela fizične predmete, poznala tudi način kako šteti abstraktne količine kot je čas – dnevi, letni časi, leta. Dokazi za bolj zapleteno matematiko se pojavijo šele okoli 3000 pr.n.št., ko so Babilonci in Egipčani začeli uporabljati aritmetiko, algebro in geometrijo za obdavčevanje in druge finančne izračune, za gradnjo in konstrukcijo ter za astronomijo. Najzgodnejša uporaba matematike je bila pri trgovanju, merjenju zemlje, slikarstvu in tkalstvu ter beleženju časa. V Babilonski matematiki se v arheološkem zapisu prvič pojavi elementarna aritmetika (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje). Številskimi sistemi so bili številni in raznoliki; prve znane zapisne številkami so ustvarili Egipčani v Srednjem egipčanskem kraljestvu v besedilih, kot je Rhindov matematični papirus. Med 600 in 300 pr.n.št. so Stari Grki začeli s sistematičnim študijem matematike, ki jo poznamo kot grška matematiko. Perzijski matematik Al-Horizmi (c. 780 – c. 850 , izumitelj algebre. V zlati dobi islama, zlasti v 9. in 10. stoletju je matematika doživela številne pomembne novosti, ki temeljijo na grški matematiki: večina med njimi vključuje prispevke perzijskih matematikov, kot so Al-Horizmi, Omar Hajam in Sharaf al-Dīn al-Ṭūsī.
Očitno se matematiki in znanstveniki zanašajo na matematična načela pri opravljanju najosnovnejših vidikov svojega dela, kot so preizkusne hipoteze. Medtem ko znanstvene kariere vključujejo matematiko, niso edine kariere, ki to počnejo. Celo upravljanje blagajne zahteva razumevanje osnovne aritmetike. Ljudje, ki delajo v tovarni, morajo biti sposobni izvajati mentalno aritmetiko, da sledijo delom na tekočem traku, in morajo v nekaterih primerih manipulirati s programsko opremo za izdelavo, ki uporablja geometrijske lastnosti za izdelavo svojih izdelkov. Resnično, vsako delo zahteva matematiko, zato, tudi če nisi ljubitelj/ica tega predmeta, verjemi, da se je vredno potruditi.
