Vsako leto 22. aprila v več kot 192-ih državah sveta praznujemo svetovni dan Zemlje. Prvotni mednarodni dan matere Zemlje je z resolucijo Organizacije združenih narodov v letu 2009 dobil krajši naziv in stalno mesto v koledarju. Danes za koordinacijo dogodkov in za promocijo dneva Zemlje skrbi Earth Day Network.
“Prihodnost planeta je na kocki”, tako so Združeni narodi utemeljili potrebe po takojšnji podnebni akciji, ki je tudi tema letošnjega dneva Zemlje.
Globalne emisije toplogrednih plinov dosegajo rekordne vrednosti in videti ni nobene izboljšave. Zadnja štiri leta (2019, 2018, 2017, 2016) so bila rekordno vroča. Zimske temperature na Arktiki so se od leta 1990 dvignile za 3˚C. Gladina morij se dviga, koralni grebeni izumirajo, postajamo priča spremembam podnebja, ki ogrožajo zdravje zaradi onesnaženosti zraka, vročinskih valov in povečanega tveganja za pomanjkanje hrane, … .
Kako živeti okolju prijazno življenje, je zadnje čase zelo pogosta tema. Mnogi posamezniki se lahko zato počutijo pod pritiskom.Da nam je za naravo mar, lahko pokažemo tudi s preprostimi koraki v vsakdanjem življenju.
Tukaj je nekaj preprostih, a zelo učinkovitih nasvetov:
1. Uporaba stekleničk:
Verjamem, da je zelo lahko iti v trgovino in kupiti vodo v plastični embalaži. Še lažje pa je s sabo nositi stekleničko, ki ni le okolju prijazna, ampak tudi dostopna in poceni. Tudi naša šola je za to že poskrbela z #enostavnodrugačnimi GCC stekleničkami in aktivnim zmanjševanjem plastične embalaže v jedilnici šole in na vseh šolskih dogodkih. Da bi zmanjšali ogljični odtis pa smo pred kratkim pred jedilnico in v 1. nadstropje namestili tudi dva pitnika, ki omogočata tudi enostavno polnjenje stekleničk z vodo.
2. Kupovanje z razmislekom
Prav gotovo se je večina izmed nas že srečala s situacijo, ko smo v trgovini kupili ogromno živil, ki smo jih nato le zavrgli. Čeprav se nam široka izbira hrane zdi samoumevna in dostopna, pa povsod po svetu ni tako. Ne le, da s tem potrošimo veliko količino denarja, temveč tudi onesnažujemo okolje. Da bi se temu izognili, si lahko čez vikend načrtujete obroke za cel teden v naprej. Tako skrbno premislimo, katera živila bomo zares potrebovali.
3. Thrift shop oz. Second hand trgovine
Čeprav je tako imenovano »thriftanje« oz. kupovanje rabljenih oblačil in obutve vedno bolj popularno, imajo številni do tega še vedno odpor in predsodke. Ker smo odrasli v svetu, kjer se nam velika količina oblačil zdi samoumevna, se kupovanje rabljenih oblačil številnim še vedno zdi sramotno. Mnogi se ne zavedajo, da tako imenovana »fast fashion« industrija ne vpliva le na slabe delovne razmere v manj razvitih državah, kjer je ta proizvodnja zelo razširjena, temveč je tudi ena izmed največjih onesnaževalcev okolja. Ste morda pomislili, da lahko v takšni trgovini najdete kos oblačila, ki ga ne bo imel noben vaš prijatelj, poleg tega pa bodo oblačila spet našla novega, skrbnega lastnika. Na novega lastnika pa čakajo tudi oblačila v naši GCC Cunjarnici, ki vas vljudno vabi na izmenjavo oblačil in modnih dodatkov vsako sredo med glavnimi odmori.
4. Bombažne vrečke
Ne le, da so bombažne vrečke imeniten modni dodatek, ampak so tudi zelo prijazne do okolja. So zelo poceni in priročne, z njimi pa se lahko v trgovinah odrečeš številnim plastičnim vrečkam.
5. Lasten vrt
Zelo pogosto je vsako sadje oz. zelenjava v trgovini zapakirana v svojo plastično embalažo. Da bi se temu izognili, prav tako pa privarčevali nekaj denarja, lahko ustvarimo svoj vrt. Tudi, če doma nimamo dovolj prostora, lahko številne rastline uspevajo v majhni količini zemlje, tako kot sobne rastline. Rastline pa bodo poskrbele tudi za lepši in bolj zelen izgled prostora. Tudi na GCC spodbujamo ekološko vrtnarjenje in tako v parku za šolo skrbimo za štiri visoke grede in kompost.
Čeprav verjamem, da že vsi pogrešamo naš star ritem življenja, imamo sedaj več časa za veliko ostalih stvari, ki so prej obtičale nedotaknjene za vsemi nujnimi opravki. V zadnjih nekaj tednih sta se industrija in javni promet upočasnila, kar se odraža na številnih pozitivnih okoljskih spremembah; v beneške kanale so se vrnili delfini, zrak v številnih velemestih po svetu pa je opazno čistejši.
Za konec pa bi z vami radi delili še čudovito misel:
»Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada Zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar dela s tkanjem, dela tudi s samim seboj.« – Chief Seattle
Želimo vam lepo preživet svetovni dan Zemlje!
