Zimski solsticij označuje dan z najkrajšim obdobjem dnevne svetlobe in najdaljšo nočjo v letu, vse zahvaljujoč nagibu zemlje. V mnogih kulturah je ta dan praznik in praznovanje, a tudi če si popolni agnostik, še vedno lahko najdeš razlog za veselje, saj boš po današnjem dnevu videl/a postopno krajše noči in daljše dneve, kar pomeni, da se lahko veselimo prihoda pomladi.
Keltski praznik na dan solsticija se imenuje Yule oz. Jul, kar pomeni v norveškem jeziku krog oz. kolo. Keltski predniki so verjeli, da se mistično kolo življenja takrat za trenutek ustavi, saj se en cikel konča, nov cikel Sonca pa se prične. Pomembno je tudi razumeti, da ta praznik ne predstavlja novega začetka v linearnem smislu, pač pa prerojevanje oz. novo rojstvo v krogotoku življenja. To je bil pomemben dogodek v življenju naših prednikov, ki so častili Sonce, brez katerega ni življenja. Tudi subtilne energije na Zemlji se spreminjajo in vplivajo na vse nas, zavedno ali nezavedno, na ta dan pa so še posebej močne. Če razumemo tok energij, se lahko tudi harmonično pomikamo z njimi.
Ob tem rahlo nenavadnemu naravnemu pojavu, so nastale številne legende in zgodbice, med njimi tudi Vilinska pravljica, s katero lahko predvsem otrokom, na enostaven način razložimo nastanek zimskega solsticija: https://sensa.metropolitan.si/za-navdih/pravljica-o-zimskem-solsticiju/ .
Beseda “solsticij” izhaja iz latinske besede “solsitium”, kar pomeni “sonce miruje”. To je zato, ker na ta dan sonce doseže svoj najjužnejši položaj, gledano z Zemlje, in se zdi, kot da miruje v Kozorogovem tropu, preden spremeni smer. Ta pojav na številne ljudi vpliva nekoliko negativno, saj se lahko pojavi tako imenovana – sezonska afektivna motnja, ki po podatkih številnih raziskav prizadene približno 20% Američanov, ko se zaradi zmanjšane svetlobe, toplote in barve človek počuti potrt, razdražljiv in utrujen. Lahko oteži delovanje v zimskih mesecih, vpliva na odnose in celo samo na sposobnost, da vstanemo iz postelje in nadaljujemo s svojim dnevom.
