Učenje ali spanje, to je zdaj vprašanje …

Dijaki Gimnazije Celje – Center iskreno o pomenu spanca za uspešno šolsko delo

Za normalno delovanje človeškega telesa potrebnih  6 do 9 ur spanca. Pomembna pa je tudi zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, prosti čas, čas, ki ga namenjamo samemu sebi … Kako združiti vse navedeno z rednim delom doma, v službi in šoli, pa je vprašanje brez enoznačnih odgovorov. Dijaki GCC so se ga lotili z obširno raziskavo in tematskim tednom, ki so ga ob koncu koledarskega leta s številnimi predavanji in poljudnimi članki ter dnevom posvečenem čaju, tej starodavni pijači, ki nas lahko poživi ali pomiri, pripravili na šoli.

Kaj je spanje?
Spanje je stanje, ko je naše telo nedejavno in počiva. Čeprav se v času spanja ne zavedamo svoje okolice, v telesu potekajo številni procesi, ki so nujni za normalno delovanje človeka. V povprečju spimo od 6 do 9 ur na noč, kar pomeni približno tretjino svojega življenja. Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje hormonskega in imunskega sistema, kopičenje energije, pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spominov ter pomembno vpliva na učenje. Energija, ki jo dobimo s spancem, je zelo pomembna za čas po spanju, ko smo ponovno aktivni.

Koliko (ne)spijo dijaki GCC?
Lahko bi malce parafrazirali star slovenski rek in zapisali, da se po spanju dan pozna … Temu lahko pritrdijo tudi na GCC, saj je v obširni anketi, na katero je odgovorila več kot polovico vseh dijakov, kar 83 % dijakov izbralo možnost, da spanje močno vpliva na njihov šolski uspeh. Dijaki vedo, da je bolje oditi v posteljo in napolniti baterije za naslednji šolski dan, kot pa prebedeti noč zaradi učenja. Zavedajo se, da nenaspani možgani ne zmorejo pravilno delovati, da pomanjkanje spanca zmanjšuje dotok krvi v možgane, ki zaradi tega težje izvajajo zahtevne miselne procese, zmanjša se zmožnost reševanja težav, oslabljene so kognitivne funkcije, oteženo je konstruktivno razmišljanje ter sprejemanje logičnih zaključkov. Takšno stanje dijaku torej ne pripomore k boljšemu, hitrejšemu in logičnemu razmišljanju, posledično pa je od tega odvisna tudi ocena. Četrtina dijakov je priznala, da pred napornim dnem v šoli hodi spat prej kot ponavadi, saj so tako bolj zbrani. Zapisano podpira tudi več študij, ki govorijo o tem, da spanec spodbuja živčne povezave, ki krepijo pomnjenje in uporabo usvojenih informacij. »Dostikrat sem opazil, da lažje pridobim kakšno odlično oceno, če grem večer pred ocenjevanjem kmalu spat. Bolj sem zbran, imam več energije, izžarevam več samozavest in s tem lažje prepričam profesorja« je zapisal eden od dijakov 3. letnika.

(Ne)spanje in telesna teža …
Ste med tistimi, ki menijo, da pomanjkanje spanja prav nič ne škoduje in se vam zdi, da je pet ur nočnega počitka za vas povsem dovolj? Pomanjkanje spanja vpliva na odpornost, saj zmanjšuje sposobnost imunskega sistema za boj z okužbami. Ko smo neprespani, smo dovzetnejši za bakterijske in virusne okužbe, telo pa potrebuje več časa, da jih premaga. Pomanjkanje spanja deluje tudi na hormone, ki so povezani z uravnavanjem teže. Pri nenaspanih ljudeh je v telesu več hormona grelina, ki je odgovoren za občutek lakote, manj pa je leptina, ki blaži željo po hrani. Ko smo utrujeni, je metabolizem počasnejši, količina maščobnih oblog se zato izdatneje kopiči, hkrati pa nam po neprespanih nočeh najbolj diši mastna in visoko kalorična hrana.

Spanec in čustva …
Del možganov, ki je zaslužen za razmišljanje in sprejemanje logičnih zaključkov je močno povezan s tistim predelom malih sivih celic, ki nadzoruje čustva kot so strah, jeza in tesnobnost. Pri nenaspanih ljudeh je povezava med temi centri slaba, zato težje nadzorujejo strah, jezo in razdražljivost. V tem okviru je povsem razumljivo, zakaj nas po neprespani noči že najmanjša stvar vrže iz tira.

Prekratek dan – prekletstvo slovenskega dijaka?
Kar 70 % anketiranih je potrdilo, da so v šoli bolj zbrani in produktivni, kadar odidejo spat pred 22. uro. Ker pa je velika večina dijakov vozačev to pomeni, da morajo vstati med 05.00 in 06.00, nekateri pa celo že prej. Zato prav nič ni preseneča podatek, da se dijaki močno veselijo vikendov in počitnic. Kar 89 % vprašanih je potrdilo, da imajo takrat končno čas, da lahko spijo vsaj 8 ur, kar si med tednom in šolskim letom ne morejo privoščiti prav pogosto.

Tri četrtine dijakov priznava, da jih starši opozarjajo na količino potrebnega spanca in tudi na to, da ta ne sme biti »moten« z bližino elektronskih naprav, ki z zvočnimi in svetlobnimi signali pogosto kratijo zaslužen počitek.  78 % vprašanih je priznalo, da se ne zmenijo za pripombe in opozorila staršev in šole, ki prav tako opozarja na pomen spanja, četudi učitelji opozorila večkrat (pre)kršijo z izdatnimi zahtevami glede domačega dela in obsega učenja. Dijaki tako večere (gre za čas po učenju) (pre)pogosto preživijo ob računalniku in pametnem telefonu, nekateri pa uživajo in se sproščajo tudi ob branju knjige, ker čez dan zaradi priprav na naslednji šolski dan enostavno nimajo časa za tovrstne aktivnosti.

Spanec in spalno okolje …
Za zdrav in kvaliteten spanec je pomembno tudi ležišče, primerno »spalno okolje« in sprostitev. Tik pred spanjem bi se morali  izogibati športnim aktivnostim, hrani, eno uro pred spanjem naj nebi gledali televizije in uporabljali računalnika oziroma zrli v ekran pametnega telefona. Priporočljivo je tudi, da spalnico uporabljamo samo za spanje. Vseeno pa k boljšemu spancu pripomore vsakodnevna telesna aktivnost, ki obremeni telo ravno toliko, da lažje zaspimo. Tudi primerna prehrana pripomore h kakovostnemu spancu.

Teorija : praksa …
Seveda pa teorije ni vedno lahko prevajati v prakso. Ena izmed dijakinj 2. letnika nam je zaupala: »Velikokokrat slišim, da bi morali spati okoli 7 ur, se pravilno prehranjevati, kar zajema tudi pravilno in zdravo pripravo obroka. Morali bi biti telesno aktivni,  poskrbeti za notranji mir … A kot dijakinja splošne gimnazije tega enostavno ne zmorem. Zbudim se ob 05.00, odidem v šolo, kjer preživim 8 ur, ob običajnem dnevu pridem domov ob 15.30. Če želim sproti opraviti vse domače naloge in se učiti, lahko delam do 19.00 ali pa 20.00. V to ni všteto prehranjevanje, hobiji, kakšna knjiga, sprehod, druženje s prijatelji, zato šolsko delo pogosto prestavim v nočne ure in izkoristim dan. Posledično mi ne preostane drugega, kot da v posteljo ležem precej pozno in čez teden na noč spim največ  5 ur«.

Res je, da se količina potrebnega spanca razlikuje glede na starostne skupine. Mladostniki ga potrebujejo približno devet ur na dan. Če se zjutraj ne zbudijo spočiti, v šoli niso 100 % zbrani, kar vodi v začaran krog, saj ostajajo dlje pokonci, da bi opravili vse šolske obveznosti in si s tem kratijo čas za počitek. Obstaja rešitev za ta problem? Vsekakor in je močno povezana s sistemskimi rešitvami na področju šolstva, ki bi morale upoštevati znanstveno dokazana dejstva in interes, da se razvoj mladostnika v največji možni meri podpre tudi z načinom šolskega dela, in sicer na tak način, da se v okviru samega pouka predvidi tako čas za sprostitev, redno telesno aktivnost (ne samo v okviru predpisanih ur športne vzgoje), neformalno učenje kot tudi utrjevanje, ki ne bi smelo biti v tolikšni meri vezano na domače delo. Jasna razmejitev med »službenim« in prostim časom bi morala biti prioriteta vsakega sistema, ki želi da v njem delujejo zadovoljni, srečni, spočiti, kreativni in produktivni posamezniki. Slovenske dijake z volilno pravico, pa tudi vse, ki je še nimajo, vsekakor najbrž zanima, če bo kakšen tovrstni razmislek predmet prihodnjih parlamentarnih volitev, seveda pod pogojem, da se bo kdo izmed vrlih slovenskih politikov sploh ukvarjal s tako »marginalnim« področjem, kot je izobraževanje …

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (4 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
Učenje ali spanje, to je zdaj vprašanje ..., 10.0 out of 10 based on 4 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja