2. dan: duševno zdravje

Drugi dan Tedna zdrave šole na Sledku posvečamo duševnemu zdravje. Ravno letošnji svetovni dan zdravja je posvečen duševni bolezni – depresiji. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje navajajo: “Pozornost ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, usmerjamo v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije v vseh življenjskih obdobjih. Depresija ni značajska šibkost ali pomanjkljivost, je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar – otroke, mladostnike, odrasle, ženske med nosečnostjo ali po porodu, starejše … Mnogokrat je ne prepoznamo in posamezniki ne poiščejo ustrezne pomoči. Tudi zato nas letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije ob svetovnem dnevu zdravja opogumlja Spregovorimo o depresiji.” (več o depresiji si lahko preberete na njihovi spletni strani)

Sledkovi novinarji pa danes z vami delimo nekaj zanimivih podatkov o duševnih boleznih in pa kratko zgodovino njihovega zdravljenja.

 

Živimo v svetu, ki od svojih prebivalcev iz dneva v dan pričakuje več in več. Pogosto nas potiska na rob naših zmožnosti, kar pa vztrajno načenja naše tako fizično, kot tudi mentalno zdravje. Ker predvsem slednje pogosto zanemarjamo je prav, da mu v Tednu zdrave šole posvetimo vsaj nekaj pozornosti tudi zato, ker dokazi in raziskave Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima skoraj polovica svetovnega prebivalstva duševne bolezni, ki vplivajo na njihovo samozavest, odnose in sposobnost, da delujejo v vsakdanjem življenju.

Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje duševno zdravje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Pojavi duševnih bolezni spremljajo že skozi celotno zgodovino in so stari toliko, kot človeška vrsta. V zgodovini pa se v pogledih na duševno zdravje najbolj razlikujeta obdobji na začetku in na koncu 18. stoletja. Torej obdobji, ki sta si bolj kot kronološko oddaljeni v stopnji razvoja znanosti, industrije in v splošni miselnosti. William Sweetzer je v sredini 19. stoletja jasno opredelil pojem “mentalne higiene”, kasneje pa je Isaac Ray dodatno dopolnil pojem mentalne higiene kot umetnost ohranjanja uma pred incidenti in vplivi, ki bi zavirali in uničevali njegovo energijo, kakovost in razvoj. Pomembno vlogo pa je odigrala tudi Dorothea Dix (1802-1887), učiteljica, ki si je celotno življenje prizadevala, da bi pomagali ljudem, ki trpijo z duševno boleznijo, in opozarjala na slabe razmere, v katerih so živeli. Prizadevanja Dixove so bila tako velika, da se je število bolnikov v mentalnih ustanovah povečalo, kar pa je žal pripeljalo do tega, da so zaradi primanjkovanja zaposlenih prejemali manj pozornosti in zdravstvene oskrbe. Na začetku 20. stoletja je Clifford Beers ustanovil Nacionalni odbor za mentalno higieno in odprl prvo klinično ambulantno duševnega zdravja v ZDA.

Podatki raziskave Eurobarometra o duševnem zdravju v splošnem ugotavljajo, da prebivalci starih EU članic poročajo o boljšem duševnem zdravju kot pa prebivalci novih članic. Vsako leto za katero od oblik duševne bolezni zboli približno 11 % Evropejcev. Različna psihiatrična stanja prispevajo k četrtini celotnega slabega zdravja Evropejcev in se takoj za srčnimi boleznimi uvrščajo kot drugi vodilni vzrok obolevnosti. Najpogostejše oblike duševnih bolezni v EU so anksiozne motnje in depresija. Samomor je glavni vzrok za prezgodnjo smrt v Evropi, v letu 2006 je zaradi njega umrlo 59.000 ljudi, 45.000 moških in 14.000 žensk. Slovenija ima eno najvišjih stopenj samomomorov v EU, najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost, najpogostejši razlog za hospitalizacijo pa je shizofrenija. Pomembna javno-zdravstvena problema pri nas sta tudi škodljiva raba alkohola in odvisnost od drog. Duševne in vedenjske motnje so glede trajanja hospitalizacije med vsemi bolezenskimi stanji na prvem mestu. Podatki kažejo tudi razlike v duševnem zdravju glede na starost, spol in regije. Ženske pogosteje prepoznajo duševne težave in zaradi njih poiščejo pomoč, pri moških pa je več bolnišničnih obravnav in smrti zaradi samomora. Posebej ranljivi skupini, katerim pripadnikom je treba posvetiti posebno pozornost, so otroci in starejši.

Za konec pa le še to. Bolj od šole in vsakodnevnih skrbi je pomembno to, da si znamo vzeti čas zase, se sprostiti, zadihati s polnimi pljuči in uživati v trenutku, ki nam je dan. Tega nikar ne pozabite. 🙂

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (3 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 0 (from 0 votes)
2. dan: duševno zdravje, 10.0 out of 10 based on 3 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja