Iz beležke godrnjavega dijaka: Ko-ko-kultura naše kokoške

Beseda kultura izvira iz latinske besede cultura, kar pomeni gojiti, s tem pa daje preprost odgovor na vsa vprašanja o kulturi – kultura mora biti gojena na širnih pašnikih neskončnosti.

V teh dneh se po vsej deželici na sončni strani Alp vrstijo kulturne ceremonije intelektualne smetane in vseh tistih, ki jim pač pritiče, da morajo sedeti ob slovenski zastavi, napol prespati vsebinski program in vstati ob začetnih taktih tiste pesmi, ki se bolj zabavno poje ob zasneženi pokrajini uspehov naših športnih gazel in jastrebov. Med njimi pa so seveda tudi malo starejši gospodje, ki so igrali pomembno vlogo v dejanjih, ki so zastavo pripeljale v stare kulturne domove vaških krajev. Ti glasno cmokljajo ob sodobnejši recitaciji znanih ali manj znanih avtorjev, za katere so nazadnje slišali v času osnovne šole. Ob tej priložnosti bi raje prisluhnili kakšnemu bolj znanemu napevu domovini, ki jo odlično izvede cerkveni pevski zbor ali komorni sestav starejših občanov … Je res kultura neke države le ljubezen do domovine in naroda?

Ne želim metati slabe luči na to vejo kulture, ki zagotovo je ena najpomembnejših, ali celo na tiste, ki so pripomogli k nastanku države, ki dandanes (bolj ali manj) omogoča ustvarjanje v kulturnih krogih, pa vendar imamo letno dva uradna praznika, kamor sodijo takšne hvalnice Sloveniji. Čemu bi torej sodile še na dan vseh kulturnikov »kokošje« dežele?

Na ta dan je umrla žareča zvezda slovenstva 19. stoletja, ki je slovensko literaturo (s tem pa tudi kulturo) ponesla nekaj stopnic višje. Nujno je potrebno je pustiti kulturi prosto pot v svobodo.  Kultura je namreč z nami še iz časov, ko  Slovenija ni bila samostojna država ter tudi (najverjetneje) bo, ko morda naše dežele ne bo več. Kultura omogoča naš obstoj. Ali pa naš obstoj povzroča nastanek kulture? Ni pomembno. Kultura je hrana naši kokoški.

Kako pa bomo omogočili svobodno pot kulturi? Z zatiranjem mladih zagotovo ne. Prav tako ne s predalčkanjem kulture oziroma umetnosti. Kako bomo pripomogli k razvoju kulture, če bomo mladim prepovedovali branje in ustvarjanje umetnosti, ki je mogoče »preodrasla«? Nekatere naše knjižnice mladim ne dovoljujejo izposoje knjig, ki prejmejo znak kakovosti otroških in mladinskih knjig (Zlata hruška), a so jih vrle knjižničarke označile za odraslo literaturo. Se bomo morda posmehovali starejšim, če bodo prebirali otroške pravljice? Kultura je povsod okrog nas in nas svobodno obdaja – brez žičnate mrežice za rešetko, kjer leti koruza v kokošnjak.

Rad bi pozval vse (tudi vas, centraši!), ki mogoče niste navdušeni nad takšno »abstraktno« kulturno umetnostjo, da pa ste vsaj strpni do nje ali raje ostanete doma ter ne motite tistih, ki bi radi ob kulturnih prireditvah v teh dneh uživali. Pri nas namreč ni neskončno možnosti za to, ker kokoš nahranimo le nekajkrat. Je pa koruza zato slajša, saj je z domače njive.

Pa lahko kokoška sploh goji kulturo ali je ravno kokoška gojena s strani drugih? Za kulturo moraš imeti »jajca«. Do takrat pa naj kulturno zapuščino in sodobnost sodi le ko-ko-kopitar!

A. P.

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (5 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
Iz beležke godrnjavega dijaka: Ko-ko-kultura naše kokoške, 10.0 out of 10 based on 5 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja