So subkulture res že preteklost? Na GCC to zagotovo ne drži!

Sledkovi novinarji smo v zadnjem času sodelovali pri kar nekaj projektih. Zadnji med njimi je sodelovanje z Novim tednikom. Novinarji smo za današnjo izdajo (15. 4. 2016) pripravili stran Mladi za mlade, pisali pa smo o subkulturah na naši šoli. Vsi, ki časopisov ne marate preveč, si lahko naše prispevke preberete tukaj.

Gimnazija Celje – Center že s svojim sloganom #enostavnodrugačni ne poudarja le spoštovanja in razumevanja, ki sta zlasti v aktualnem času in prostoru eni najpomembnejših vrednot, temveč tudi svojo drugačnost in posebnost v celjskem prostoru. Poleg splošnega gimnazijskega programa na šoli delujeta tudi programa umetniške gimnazije likovne smeri in predšolska vzgoja. Ravno zaradi tega se naša secesijska lepotica lahko ponaša s precejšnjo heterogenostjo tako v interesih kot tudi v stilu življenja naših dijakov. Novinarji šolskega spletnega časopisa Sledko (www.sledko.si) smo se odločili, da pri naših dijakih poizvemo, v kakšnih okoljih se zadržujejo v prostem času oz. katere najstniške subkulture soustvarjajo tudi sami.
Subkulture so v sociologiji pojmovane kot skupine ljudi s posebnimi vzorci vedenja in prepričanji znotraj večje kulture, od katere pa se ločijo predvsem zaradi drugačnosti v oblačenju, vedenju, interesih in stilu življenja. Pojavile so se predvsem po koncu druge svetovne vojne, ko se je najstništvo začelo pojmovati kot posebno obdobje človekovega življenja. Najstniki so se z uporom do odraslih začeli vesti drugače in s tem mnogokrat sprožili val ogorčenja na strani odraslih, ki so živeli po normah in vrednotah večje, ustaljene kulture. Subkulture so bile povezane z novimi glasbenimi stili, športi ali tehničnimi pripomočki, ki so se v prejšnjem stoletju zelo hitro menjavali in razvijali, vse od zgodnjega rock ‘n’ rolla, hipijevskega gibanja, punka, diska, skejterjev pa vse do hipsterjev. V Sloveniji se je največji razmah subkultur zgodil v obdobju 80. let prejšnjega stoletja. Tedanje punkersko gibanje je s svojim delovanjem močno vplivalo tudi na osamosvojitev Slovenije.
Po mnenju strokovnjakov se sicer trenutne subkulture močno razlikujejo od subkultur prejšnjega stoletja, saj se mladi bolj ali manj zatekamo v tako imenovana stilsko-scenska okolja. Dijaki svojo pripadnost neki skupini kažemo predvsem z oblačenjem in vedenjem, medtem ko je ideologija določene subkulture trenutno postavljena v ozadje. Prav tako so mladi člani teh okolij predvsem v strnjenem prostem času in ob koncih tedna, zato danes ne govorimo več o subkulturi v pravem pomenu besede.
Mladi novinarji smo opazovali vedenje naših vrstnikov na hodnikih Gimnazije Celje – Center in svojo raziskavo podkrepili tudi z anketo.
Mnenja anketiranih dijakov o subkulturah so v večini pozitivna. Kar 70% dijakom je pri subkulturah všeč ravno heterogenost družbe, ki jo te ustvarjajo. Menijo, da je drugačnost zelo pozitivna lastnost posameznikov, ki se lahko izražajo na svojstven način. Veliko dijakov je tudi aktivnih članov določenih subkultur oz. okolij, v katerih se družijo z vrstniki s podobnimi interesi, stilom oblačenja ter pogledom na svet. Preostali anketirani pa so svoje nestrinjanje s subkulturami utemeljili predvsem s strahom do tistih subkultur, za katere je značilno nasilno vedenje.
Da so subkulture še vedno prisotne med mladimi je pokazala ugotovitev, da se več kot 80% vseh anketirancev počuti kot del ene izmed subkultur oz. ima vsaj enega prijatelja v teh skupinah. V današnjem času med njimi prevladujejo t. i. »gamerji« (najstniki, ki se spoznajo na računalniške igrice), sledijo pa jim »rockerji«, ki se lahko pohvalijo z mnogo daljšo tradicijo, vezano na nastanek in razvoj istoimenskega glasbenega stila v svetu. Prav tako v zadnjih letih narašča število »hipsterjev«, ki pa svojo pripadnost tej subkulturi za razliko od rockerjev navadno zanikajo. Anketiranci, ki (še) niso vključeni v nobeno izmed teh stilsko-scenskih okolij, si v večini ne želi postati del katerega izmed njih. Kar dve tretjini anketirancev je mnenja, da so v drugih državah sveta, subkulture bolj prisotne. S tem pa imajo v mislih predvsem razvitejše in bolj odprte države. Tam naj bi bile te skupine bolj sprejete, za kar naj bi bil vzrok ravnost strpnost državljanov in večja populacija. 5% anketirancev meni, da so razmere glede obravnavane teme povsod enake, ostali pa se z nobeno od teh trditev na strinjajo. Vzroki za nastanek subkultur so po mnenju dijakov različni, vsi pa se strinjajo, da je glavni razlog unikatno izražanje vsakega posameznika. Seveda lahko na nastanek določenih subkultur vplivajo tudi religije in druga idejna gibanja. Eden izmed glavnih razlogov pa naj bi bil pojav oz. krepitev najstništva po 2. svetovni vojni.

Tjaša, ROCK
Družina je tvoj temelj, tvoj sopotnik, tvoj dom. Toda vseeno med svojim intelektualnim razvojem stopaš skozi različne družbe, kjer poskušaš najti svoj prostor pod soncem. Morda ti začnejo družina in prijatelji govoriti, da tvoja nova družba ni po tvojem (njihovem) okusu, da je samo eksperiment (izgubljenost). Toda takoj ko si v skupini, kjer lahko deliš svoje drugače neizraženo mišljenje, okus za glasbo, pogled na svet, občutek za pravilno in napačno, predstavo o zabavi, zanimanja, konjičke, ugotoviš, da si v okolju, v katerega spadaš. Ne zapusti takšne skupine samo zato, ker je drugačna.

Amadej, UMETNOST
Tanka je meja med dvema skrajnostma … Med genialnostjo in norostjo. Nekateri se te meje bojijo, jaz pa sem prijel za oba njena konca in zdaj z njo skačem kot s kolebnico. Včasih mi kaj norega uspe, pogosto pa se spotaknem in padem na nos (zato je ukrivljen). Nikdar se nisem bal kazni na račun neposrednega izražanja svojih idej, iskrenega mnenja in odprtega mišljenja – to sem pač jaz! Če sem zato umetnik, prav – če zato izstopam, prav na kvadrat (sami ste krivi).

Klementina, HIP HOP
Hip hop kot kulturno gibanje se je začelo v severnoameriških getih, danes pa je razširjeno po vsem svetu. Ne gre le za čedalje popularnejšo plesno zvrst, ampak tudi za udoben stil oblačenja, umetniško izražanje in glasbo. Vsakemu posamezniku hip hop omogoča ogromno svobode in lastnega izražanja. Vsi plesalci tako na svojstven način izrazimo lastne občutke, še vedno pa smo vsi zelo povezani med seboj. Lahko bi rekli, da ti hip hop izjemno hitro zleze pod kožo in postane tvoj način življenja.

 
Alja, ROKOMET
Rokomet treniram v klubu Zelene doline Žalec. V našem športu je pomembno predvsem timsko delo, ki prinese želene rezultate. Druži nas ekipni duh in želja po zmagi. Rokometašica sem postala, ker že od malih nog rada tečem in se podim za žogo. Po napornem pouku se je prav prijetno zateči v telovadnico, kjer še svoje zadnje ostanke energije porabimo za šport. Odnosi v naši skupini so sproščeni in prijateljski. Vedno, ko je kateri izmed nas težko, si stojimo ob strani in se podpiramo. Kar pa je skupno vsem pa je zagotovo ljubezen do športa in gibanja.

Staša, HIPSTER
Hipsterji smo ljudje, ki uživamo v indie in alternativni glasbi, za katero lahko rečemo, da ni trendovska. Imamo svoj poseben stil oblačenja, mešanico vintage (starinskih) oblačil, ki jih izmaknemo iz omar svojih starih staršev, s hipijevskimi dodatki. Hipsterji imamo v družbi navadno negativen prizvok, saj veljamo za domišljave in zahtevne ljudi. Združuje nas tudi ljubezen do bohemskega načina življenja, umetnosti, filozofije in znanosti, saj je večina hipsterjev široko razgledanih in z močno razvitimi in izraženimi pogledi na družbo in svet.

Aljaž, POP
Moj življenjski moto je »življenje je glasba« in živim ga s prostočasnim ustvarjanjem popularne glasbe. Pri tem se mi zdi najpomembnejša inspiracija. Prav tako pa je pomembna tudi družba, v kateri se zadržujem večino svojega prostega časa. Glasbenike nas druži želja po ustvarjanju novih melodij in besedil zanje. Zdi se mi, da so besedila v tem stilu glasbe uspešnejša, če govorijo o nečem, kar doživljamo njeni poslušalci in pripadniki te subkulture. Svoje inspiracije pa dobivam predvsem iz hrepenenja. Menim, da mora imeti vsak umetnik svojo muzo oz. vodilo, ki ga vodi skozi njegovo ustvarjanje.

Ob koncu lahko le zapišemo, da so subkulture na naši gimnaziji še vedno močno dejavne – a ne leto – z vsako novo generacijo se spreminjajo, bogatijo in oplajajo druga z drugo, tako da lahko s ponosom zapišemo, da smo del velikega heterogenega kolektiva, ki spoštuje in sprejemna individualno mnenje, četudi je to lahko drugačno, in da so ravno heterogenost in razlike med nami mladimi tiste, ki nas združujejo pod sloganom #enostavnodrugačni.

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (3 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
So subkulture res že preteklost? Na GCC to zagotovo ne drži!, 10.0 out of 10 based on 3 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja