Intervju: Blaž Šef – v dobro voljo me spravijo nepričakovane stvari

Sledko je na sobotni vaji Have Fun Cluba ujel našega nekdanjega dijaka Blaža Šefa, sicer izvrstnega slovenskega gledališkega igralca, ki je kljub mladosti poustvaril že številne vloge v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer je redno zaposlen, pa tudi drugod. Opišemo ga lahko z besedami kot energičen, karizmatičen in neizmerno simpatičen 🙂 Blaž je leta 2010 diplomiral na AGRFT in se zaposlil v SMG, sicer pa je tudi sodelavec RTV Slovenija, igra v filmih, različnih institucionalnih in neinstitucionalnih produkcijah, enkratnih umetniških dogodkih … Je pa tudi angažiran sodelavec Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v svojem rodnem Vitanju.  Z njim se je pogovarjala naša tretješolka in havefunovka Janja Trnovšek.

SLEDKO: Kako ste se začeli ukvarjati z igro?
BLAŽ ŠEF:
Nimam pojma, kdaj točno sem začel. Se pa spomnim, kako mi je nekoč eden od sošolcev na AGRFT, ko smo si na neki uri zaradi neke vaje kazali svoje otroške slike, rekel: “Pa ti si bil že v vrtcu stalno z neko mapico v roki pa recitiral pa to … ” In sem šele takrat opazil, da se je najbrž začelo takrat, ko sem vrstnikom v vrtcu, ker sem znal brati malo prej kot ostali, zjutraj bral pravljice iz knjig in seveda skušal oponašati like, ki so se v vsaki od njih nahajali. Saj pravim, imitacija je tak najbolj klasičen začetek.

S: Ste že od nekdaj vedeli, da boste igralec ali ste v otroštvu želeli postati kaj drugega?
BŠ:
Vse sorte je bilo, od duhovnika do astronavta, sami taki bolj religiozni poklici. Za igralca je po mojem dokončna odločitev padla šele takrat, ko sem dobil v roke list za prijavo na študij.

S: Se spomnite vašega čisto prvega nastopa?
BŠ: Glej 1. vprašanje. Bile pa so to, vsaj v mojem spominu, Tri botre lisičice, rezijanska ljudska po zapisu Milka Matičetovega in z antologijskimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec.

S: Kdo je vaš vzornik?
BŠ: V otroštvu sem imel samo enega pravega vzornika, zaradi katerega sem se po mojem tudi odločil, da bi rad postal igralec, ampak bom njegovo ime tukaj zamolčal, da bo vraževerju zadoščeno. Navdihujoče ljudi pa srečam vedno znova, ampak so zadnje čase manj iz igralskih vrst, da se ne bi zgodil čudni mentalni incest, so tudi glasbeniki, pisci, raziskovalci …

S: S čim se še ukvarjate? Kaj počnete v prostem času?BlažŠef2
BŠ: No, to je eno tistih vprašanj, ki me vedno malo razsrdijo, ker se dotikajo obenem širokega in intimnega polja, ampak saj nekaj se vseeno da povedati. Trenutno sem spet malo več okupiran v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v domačem Vitanju, pri projektu pomagam nekje od začetkov svojega študija, delno zato, ker sem domačin in sem res lahko skorajda v copatih tam, kadar je treba, predvsem pa zato, ker se mi zdijo projekti, ki se odvijajo znotraj in v sodelovanju s KSEVT, res intrigantni in odpirajoči, in ker dajejo novo identiteto, novo miselno os mnogo ljudem, ki so na to pripravljeni. Saj povečini ne gre za razumeti, gre za doumeti te zelo specifične, ampak tako zelo srčne in človeške izume, poskuse, umetniško-znanstvena sodelovanja … No, to je ena od pomembnejših stvari.

S: Trenutno sodelujete tudi z našim Have Fun Clubom. Ali ste bili tudi sami v času šolanja član tega krožka?
BŠ: Ne, pri HFC nisem bil nikoli, po eni strani sem bil proizvod te zdaj izumrle logike pouka nemščine (in ne angleščine) v osnovni šoli, tako da v srednji šoli nisem tako zelo zaupal svojemu znanju jezika, pa tudi igralstvo je bilo takrat bolj ena od stvari in ne tako zelo pomembno, je bila vsaj še košarka tukaj in kot pri vseh ljudeh ima dan samo 24 ur. Se pa z velikim veseljem spomnim predvsem njihove predstave Look Back in Anger Johna Osborna. Ko sem takrat gledal igralce, se prav spominjam, sem si rekel, bo treba pa še veliko narediti, da bom tako dober. Taka preprosta tekmovalnost je butala ven.

S: Hodili ste na Gimnazijo Celje – Center in vedno se radi vračate. Kateri je bil vaš najljubši predmet?
BŠ: Ne bi rekel predmet, ker gre najbolj za profesorja. S tem pa se bom izognil odgovoru, da ne bo telepatskih zamer, ker nočem vzpostavljati nikakršne hierarhije, imel sem kar nekaj profesorjev na GCC, ki se mi zdijo vrhunski, še najbolj v smislu tega, da so znali navdušiti, ne toliko učiti dejansko snov. Iniciacija, iracionalna, je bistvena, vsa logika je šele na drugem mestu.

S: Nam zaupate kakšno anekdoto iz vaših šolskih dni?
 BŠ: A prve ljubezni pa to? Ni šans. Ne, samo zdelo se mi je hecno, da sem veljal za pridnega fantka, pa sem svoj prvi gledališki nastop na gimnaziji opravil s takrat popularno pesmijo Keš pičke Klemna Klemna. In to z velikim veseljem. Reakcije so bile sila zanimive, dasi ne ekspresivne.

S: Kakšni so vaši načrti za prihodnost/ za letošnje leto…?
BŠ: Letos mi je, dejstva so dejstva, narediti še kakšno gledališko predstavo ali nekaj, ravnokar smo posneli en film in bom željno čakal naslednjih etap do tega, da pride na platna, zelo se veselim naslednjega razstavnega sklopa v KSEVT, kot majhen otrok včasih, ki se vrača k izgubljenim prapočelom, v zadnjem času me recimo izrazito veseli snemati literarne oddaje na 3. programu Radia Slovenija, tudi nekaj delov ene mladinske oddaje na TV Slovenija še moramo posneti, če naštejem samo najbolj očitne profesionalne “zaposlitve”. Skratka, veselja bo za zvrhano golido. Vmes se bom pa zdravil od deloholizma z ljudmi, ki so mi blizu.

S: Kaj bi bili, če ne bi bili igralec?
BŠ: Če ne bi bil igralec … uf, mnogo stvari mi leti skozi glavo, ampak bom omenil samo prvo. Bionika me izredno zanima. Ali pa biologija vobče, samo da ne bom preobširen.

S: Kam bi se odpravili, če bi imeli neomejene možnosti?
BŠ: Če bi imel neomejene možnosti, bi živel vsaj 140 let, kot Job, ali pa vsaj toliko kot oni ljudje pod Kavkazom, in potem bi bilo tudi več časa za vse … vsekakor Kazahstan, Mongolija, Japonska, Azerbajdžan, Grenlandija, Peru, Triglav, Osilnica …

S: Kaj vas spravi v dobro voljo?
BŠ: V dobro voljo me spravijo popolnoma nepričakovane stvari. Presenečenja, zla in dobra. Prva je težje prenesti, z egom in vsem, druga je težje opaziti.

S: Kakšno je vaše življenjsko vodilo?
BŠ: Moto se pa menja, u, se menja vsakih pet sekund. Kemijsko rečeno Hg.

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 10.0/10 (5 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +2 (from 2 votes)
Intervju: Blaž Šef - v dobro voljo me spravijo nepričakovane stvari, 10.0 out of 10 based on 5 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja