Uporaba zelja sega v leto 4000 pr. n. št., z izvorom v Aziji, natančneje v severni Kitajski in v vzhodnem Sredozemlju v Evropi. Ali ste vedeli, da brstični ohrovt, brokoli, cvetača, bokčoj (t.j. pekinško zelje), koleraba in ohrovt spadajo v družino kapusnic? Zelje je glavna sestavina evropske in indijske kuhinje. Vsestransko uporabno zelje prinaša različne okuse, lahko pa ga pripravite na različne načine, kot so vloženo, dušeno, kuhano itd.
Čeprav o svetovnem dnevu zelja ni veliko zgodovine, lahko udomačevanja zelja zasledimo vse od 4000 pr. n. št. Do srednjega veka je zelje postalo sestavni del evropske kuhinje. V 17. in 18. stoletju je bilo glavna hrana v mnogih državah, vključno z Nemčijo, Anglijo, Irsko in Rusijo, kjer so pogosto jedli vloženo zelje.
Zelje kot ga poznamo danes se je prvič pojavilo v Severni Ameriki leta 1541 s francoskim raziskovalcem Jacquesom Cartierjem. Do 18. stoletja so ga sadili tako kolonisti kot tudi ameriški domorodci.
Danes se svetovna proizvodnja zelja in drugih vrst iste družine približuje 69 milijonom ton, pri čemer Kitajska predstavlja 48 % celotne proizvodnje. Čeprav je zelje zelenjava, ki je samoumevna, njegova pridelava potrjuje njegovo priljubljenost po vsem svetu, njegova hranilna vrednost pa ga uvršča v bistven del vsake kuhinje.
Zelje obstaja že tisočletja v različnih sortah in okusih. Prav tako ga lahko uživate na različne načine. Lahko ga jeste surovega, kuhanega na pari ali v vodi, pečenega, dušenega ali ocvrtega. Lahko ga celo fermentirate, da ga uživate v prihodnosti.
