Mednarodni dan demokracije vsako leto praznujemo 15. septembra. Z resolucijo, s katero je razglasila 15. september kot dan obeleževanja demokracije, je Generalna skupščina spodbudila vlade, naj okrepijo nacionalne programe za promocijo in utrjevanje demokracije. Regionalne in druge medvladne organizacije pa je tudi pozvala, da si med seboj ter s sistemom Združenih narodov izmenjajo izkušnje s področja promocije demokracije. Opozarja na to, da je treba demokracijo negovati in ščititi.
»Omenjeni dan predvsem predstavlja priložnost za razmislek o stanju demokracije v svetu.« – Tanja Fajon, evropska poslanka
Mednarodni dan demokracije so Združeni narodi začeli obeleževati leta 2008. Na ta dan so leta 1997 v Medparlamentarni uniji (IPU), svetovnem združenju parlamentov, sprejeli univerzalno deklaracijo o demokraciji, kamor so zapisali demokratične vrednote in temeljne elemente demokratičnega vladanja.
Kaj sploh je demokracija?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika zasledimo naslednji dve razlagi te besede:
demokracíja
1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov
2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva
Beseda izvira iz dveh grških besed, in sicer demos in kratein. Ljudstvo in vlada. Torej vlada ljudstva. Ali kot smo znali govoriti v socializmu: vlada ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo.
Ideja, naj bo ljudstvo tisto, ki vlada, se je prvič pojavila v antični Grčiji, kjer so se z nastankom mestnih držav izoblikovale prve demokratične institucije. Njihovo glavno načelo je bilo neposredna demokracija. Ne gre spregledati, da vsi prebivalci antične Grčije niso imeli enakih pravic, saj je bilo suženjstvo še vedno prisotno, in da torej ideja “vladavine ljudstva” ni mogla vključevati vseh. Ne gre spregledati niti vrste kritik takšnega političnega sistema, ki so nastale že v takratnem času.
Ne glede na vse ostaja nesporno, da je šlo v kontekstu časa za izjemno napredno idejo, ki se je skozi zgodovino izoblikovala v takšen model demokracije, kot ga poznamo danes. Današnji model namreč še vedno temelji na enakem, prvotnem prepričanju, naj bo ljudstvo tisto, ki odloča in vlada.
Sodobne demokracije so v glavnem predstavniške demokracije. Gre za obliko posredne demokracije, pri kateri oblast izvajajo izvoljeni predstavniki. Ti v imenu ljudstva sprejemajo odločitve. Z izvolitvijo je predstavnikom podeljen mandat. Mandat je mogoče razumeti kot pooblastilo ljudstva, ki izvoljenega predstavnika pooblašča, da zastopa interese svojih volivcev. Parlament je v predstavniški demokraciji poglavitna institucija, saj gre za kraj, kjer se odloča.
Predstavniška demokracija v sebi nosi temeljni problem: ob volitvah predstavnikov volivci formalno sicer izvolijo tiste kandidate, za katere menijo, da bodo zastopali njihove interese. Dejstvo pa je, da niti kandidati niti volivci v danem trenutku ne poznajo vseh odločitev, ki jih bo oblast morala sprejeti v svojem mandatu.
Kako pa je urejena demokracija v naši državi?
Ustava Republike Slovenije določa v prvem členu, da je Slovenija demokratična republika, drugi odstavek 3. člena pa določa: “V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Predstavniško demokracijo poznamo tudi pri nas. Državni zbor sestavlja 90 poslancev in se voli za štiri leta.
Po besedah bivšega predsednika Evropskega parlamenta, Martina Schulza demokracija uspeva takrat, ko ljudje v njej sodelujejo, ogrožajo pa jo apatija, strah, nestrpnost in gospodarske težave.
Demokracija namreč ni nekaj samoumevnega, vendar proces za katerega si moramo vsi skupaj nenehno prizadevati.
Š. K.
Pingback: 15. september − mednarodni dan demokracije