Vsako leto 14. novembra praznujemo Svetovni dan sladkorne bolezni. Ta dan je rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je skupaj s svojim asistentom Charlesom Bestom, v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90% vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. z inzulinom.
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolna oseba tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.
Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, ter splošnega staranja prebivalstva, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.
Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen in med najpogostejšimi je prav sladkorna bolezen. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2%. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša . Ima jo vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let.
ZNAKI SLADKORNE BOLEZNI:
- pogosto uriniranje,
- čezmerna žeja,
- večja lakota,
- hujšanje,
- utrujenost,
- zamegljen vid,
- pogoste okužbe,
- težave z zbranostjo (pomanjkanje koncentracije),
- mravljinčenje v dlaneh ali stopalih,
- počasno celjenje ran,
- bruhanje ali bolečine v trebuhu (prizadeti včasih misli, da gre za gripo).
Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov se osebam s sladkorno boleznijo svetuje vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti (od 50 do 70% maksimalne srčne frekvence) tedensko.
Prehrana sladkornih bolnikov se razlikuje glede na tip sladkorne bolezni. Določena je tudi glede na konkretne posameznikove potrebe in način zdravljenja. Pri obeh tipih, še posebej pa pri drugem, igra ključno vlogo v procesu zdravljenja in trajnega znižanja krvnega sladkorja. Priporočljivo je zaužiti 4–6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri. Pri hrani izberite predvsem polnozrnati kruh in živila z veliko vlakninami (zelenjava, sadje), čim manj pa naj bo maščob, alkohola in živil z veliko vsebnostjo sladkorjev (med, marmelada, sladice, sirupi, sladkorne pijače). Zamujeni obrok je treba nadomestiti, da se prepreči prevelik padec glukoze v krvi.
SLADKORNA BOLEZEN V ČASU EPIDEMIJE COVID-19
Ljudje s sladkorno boleznijo so med zelo ogroženimi skupinami, pri katerih se bolezen lahko razvije v zelo resni obliki. Med obolelimi osebami s sladkorno boleznijo so zabeležili trikrat višjo umrljivost.
Dodatni dejavniki, ki zvišujejo tveganje za okužbo oseb s sladkorno boleznijo:
► slab nadzor ravni krvnega sladkorja (višja raven krvnega sladkorja oslabi imunski sistem),
► dolgotrajna sladkorna bolezen,
► pretirano čezmerna telesna teža,
► visoka starost,
► kajenje,
► zapleti zaradi ostalih kroničnih bolezni
Osebam s sladkorno boleznijo poleg splošnih
preventivnih ukrepov diabetologi priporočajo še
naslednje posebne ukrepe:
► Poskrbite za dober nadzor krvnega sladkorja s pogostejšimi meritvami.
► Poskrbite za čim boljši nadzor nad sladkorno boleznijo, predvsem si pogosto merite krvni sladkor in ga skušajte vzdrževati na priporočljivi ravni, kar zniža tveganje za okužbo in resnost obolenja, oziroma upoštevajte navodila svojega zdravnika.
► Poskrbite za zdravo prehrano in ustrezen vnos beljakovin,
mineralov in vitaminov.
► Poskrbite za ustrezno hidracijo (vsaj pol kozarca na uro), da
bosta krvno-žilni sistem in celična presnova v dobri kondiciji
Posebne skupine oseb s sladkorno boleznijo:
► Nosečnice z nosečniškim diabetesom in nosečnice, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1: poskrbijo naj, da raven krvnega sladkorja ni previsoka. Zanje poteka individualni nadzor in telefonsko posvetovanje.
► Za osebe s sladkorno boleznijo, ki morajo biti prisotne na delovnem mestu: če so sicer zdrave, sladkorna bolezen ni kontraindikacija in samo zaradi tega v času epidemije ne morejo na bolniško. Posebno za mlade osebe s sladkorno boleznijo3 ni nobenih omejitev, če upoštevajo navodila za varno delo. Osebe s sladkorno boleznijo so tudi med zdravstvenimi delavci.
► Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo inzulinsko črpalko: v primeru akutnih zdravstvenih težav, kot so na primer bruhanje, driska ali povišana temperatura, naj si pogosteje merijo ketone, nadomeščajo tekočino in dajejo dodatne boluse inzulina po postopkih funkcionalne inzulinske terapije. Povečana raven ketonov namreč lahko
nakazuje, da je presnova preklopila na kurjenje maščob namesto glukoze, kar lahko povzroči ketoacedozo (DKA).
► Dodatno priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo predpisane SGLT2 zaviralce (dapagliflozin, empagliflozin, canagliflozin) in bruhajo, imajo drisko ali povišano temperaturo: ukinejo naj jemanje zdravila (SGLT2 zaviralca) – to vam bo svetoval tudi vaš osebni zdravnik, ki ga v takih primerih obvezno pokličite. S terapijo naj nadaljujejo šele po
odsotnosti teh težav. Ta terapija je sicer zelo učinkovita v obvladovanju sladkorne bolezni in jo uporabljajo zelo pogosto (pogosto v kombinaciji z metforminom).
► Ljudje s sladkorno boleznijo in pridruženimi srčnimi boleznimi ali ledvično boleznijo potrebujejo posebno nego. Treba je skušati stabilizirati njihov kardiološki oziroma ledvični status.
Ukrepi za osebe s sladkorno boleznijo v primerih zdravstvenih težav in okužbe z boleznijo COVID-19:
Kot pri vseh virusnih okužbah se lahko pojavi težava z nadzorovanjem krvnega sladkorja. V takih primerih naj oseba s sladkorno boleznijo nemudoma pokliče svojega osebnega zdravnika. Potrebe organizma po inzulinu namreč pri virusni okužbi narastejo, zato je nujno prilagoditi tako zdravljenje z zdravili kot tudi prehrano.
►Za osebe s sladkorno boleznijo z zdravstvenimi težavami, ki jih osebni zdravnik opredeli kot zelo hitro in nujno, delujejo
urgentne diabetološke ambulante po vsej Sloveniji.
► Diabetološke ambulante imajo tudi posvetovalne telefone, ki delujejo v posameznih zdravstvenih domovih.
