Zgodovina krvodajalstva sega dlje, kot bi pričakovali, vse do 17. stoletja. Medicinski strokovnjaki tistega časa so vedeli, da je kri vitalni element v telesu in da ima prevelika izguba le-te tragične posledice za bolnika. Tako se je začelo eksperimentiranje in rodila se je povsem nova vrsta junakov, ki prispevajo svojo kri z namenom, da drugim rešijo življenje.
Prve transfuzije so bile opravljene z uporabo slabo razumljene znanosti in so povzročile nekaj precej tragičnih rezultatov za bolnike. Richard Lower je bil prvi, ki je raziskoval živali in krvni obtok ter našel načine za zaustavitev strjevanja krvi. Medtem ko je seveda delal samo z živalmi, mu je uspelo , da je srednje velikemu psu izčrpali kri in jo nato “prelil” v psa manjše rasti. Oba psa sta okrevala brez vidnih posledic. Tako je s svojimi prizadevanji postal zelo razvpit in so ga prosili, naj govori o tej tehniki in jo poučuje v Kraljevi družbi. Takrat so obstajala nekatera nenavadna prepričanja o krvi in prva človeška transfuzija je vključevala dajanje ovčje krvi pacientu, ki je trpel za blago obliko norosti. Mislili so, da bi morda kri tako nežnega bitja, kot je jagnje, lahko pomagala umiriti njegovo norost. Prenos živalske krvi v paciente je bil močno vprašljiv s strani močno vraževernih in moralno togih oblasti tistega časa, praksa pa je bila prepovedana in izginila za 150 let.
Nek porodničar je bil tisti, ki je transfuzijo krvi vrnil v sodobno medicinsko tehnologijo, začenši z letom 1818. Potem ko je rešil življenje ženske, ki je imela po porodu hudo krvavitev, je začel objavljati dela o tem, kako se to izvaja, in o tem preučevati. V svojem življenju je opravil deset transfuzij, od katerih jih je 5 rešilo življenja prejemnikov.
Svetovni dan krvodajalcev je kampanja Svetovne zdravstvene organizacije. Prvi dogodek za ozaveščanje o pomenu transfuzije krvi je potekal leta 2012. Od takrat WHO vsako leto vodi kampanje. Po mnenju WHO je kri bistven vir ne le za nujne posege, temveč tudi za načrtovano zdravljenje. Kirurgi redno uporabljajo kri tretjih oseb, da zagotovijo nadaljnje zdravje in preživetje svojih pacientov, tako med operacijo kot po njej. Kri je potrebna za vzdrževanje vitalnih funkcij in zagotavljanje pomoči v vseh vrstah nujnih primerov. Zdravniki ga uporabljajo za pomoč ljudem pri okrevanju po prometnih nesrečah, oboroženih spopadih, naravnih nesrečah in perinatalni negi. Medicinski sistemi potrebujejo stalno oskrbo zdravih ljudi, ki so pripravljeni dati svojo kri za uporabo v bolnišničnih transfuzijah. Kri je torej dragocena dobrina. Brez prostovoljcev, ljudi, ki redno darujejo kri, bi zdravstvene storitve obstale.
