Eva Mlakar, dijakinja 1. d in Maša Trobiš, dijakinja 1. b, sta izjemno uspešni športnici. Ukvarjata se z nekoliko drugačnim športom, za katerega večina napačno misli, da je isti kot mažorete. To je Twirling. Trenirata v klubu Twirling in mažoretni klub Pet elementov (TMK5E), kjer jima skupinska dobra volja in trenerka, ki jim je tudi prijateljica in velik zgled, pomagata do doseganja vse prej kot izvrstnih rezultatov.
Pozdravljeni. Ukvarjata se s Twirlingom, ki je večini ne tako dobro poznan. Kaj je tisto, kar vaju je pritegnilo, da sta se začeli z njim ukvarjati?
Maša: Že od nekdaj sem hotela nekaj trenirati in tako naletela na twirling in takoj mi je postal všeč.
Eva: Za twirling sem prvič slišala v 1. razredu osnovne šole in resnično nisem vedela, kaj bi ta šport lahko bil. Po prvem treningu sem vedela, da bo to prava stvar zame.
Kako dolgo se že ukvarjata s Twirlingom?
M: Treniram že 7 let.
E: S Twirlingom se ukvarjam že 10. leto
Veliko ljudi enači Twirling z mažoretkami. Kakšna pa je razlika med njima?
M: Twirling je na kratko povedano ples s palico. Vsebuje pa tudi gimnastiko, akrobatiko in balet. Mažoretke pa nimajo takšnega poudarka na plesu, ampak na korakanju, česar pri twirlingu ni.
E: Mnogi twirling enačijo z mažoretami, kar je napačno. Mažorete predvsem korakajo ob spremljavi pihalnega orkestra, ne izvajajo gimnastičnih elementov. Pri twirlingu pa teh mej ni, saj je to predvsem ples s palico, ki vsebuje gimnastične in akrobatske elemente.
Kje sta se spoznali?
M: Spoznali sva se v vrtcu, saj sva iz istega kraja in tako sva skupaj tudi hodili v osnovno šolo.
E: z Mašo se poznava že od malih nog. Prihajava iz istega kraja, obiskovali sva isti vrtec ter osnovno šolo.
Vaju starši in prijatelji podpirajo pri uresničevanju svojih ciljev pri twirlingu?
M: Moji starši so seveda moja največja podpora in vedno verjamejo vame, da mi bo uspelo.
E: Starši so v tem športu največja podpora, brez njihove ogromne podpore ne bi morali dosegati takšnih rezultatov ter se udeleževati vseh tekmovanj.
Imata dober odnos s trenerko?
M: Seveda. Naša trenerka ni samo naša trenerka, ampak tudi prijateljica, ki se ji lahko zaupamo in ne nazadnje tudi druga mama, čeprav je še zelo mlada.
E: Naš odnos s trenerko je izvrsten, pomaga nam v vseh trenutkih, pa četudi težava ni povezana s twirlingom. Je mlada, ambiciozna in zgled vsem nam, njenim učenkam.
Kako potekajo vajini treningi? (Če mogoče tudi v tujini, koliko od tega odneseta?)
M: Na treningu se najprej ogrejemo (gimnastične vaje), nato se ogrejemo s palico in začnemo vaditi naše programe. Sama se še nisem udeležila treninga v tujini, sicer pa je pred 3 leti potekal tabor v Podčetrtku, katerega je vodil Xavier Papin (francoski trener), ki sem se ga pa udeležila in odnesla res veliko: od novih rol do novih contactov.
E: naši treningi vedno potekajo po enakem principu. Najprej se ogrejemo s telesom in palico, nato pa začnemo vaditi naše koreografije. Treningov v tujini se sicer na udeležujemo, veliko pa odnesemo iz vsakoletnega Tabora MTZS, kjer gostujejo izvrstni trenerji iz tujih držav.
Kakšna so vajina pričakovanja glede naslednjega tekmovanja?
M: Pričakovanja? Nikoli ne grem na tekmovanje s pričakovanji, da bomo prve ali sploh s kakršnimikoli pričakovanji. Vedno si rečem kar bo, pa bo. Zmaga pa je seveda vedno dobrodošla.
E: Glede na pretekla tekmovanja, marsikdo pričakuje veliko od nas, same pa smo raje skromne in tekmujemo v športnem duhu, z nizkimi pričakovanji, saj je tako zmaga še slajša.
Sta se že kdaj udeležili tekmovanj v tujini?
M: Da.
E: Obe sva se udeležili več tekmovanj v tujini, tudi letos se že pripravljava za vse tekme poleti.
Kako potekajo priprave pred tekmovanji, na primer pred tem tekmovanjem ki prihaja?
M: Treningi so daljši, vikende in počitnice večino treniramo. Več treniranja je seveda za državna tekmovanja in pa evropska in svetovna, kot pa za druga.
E: Število treningov se poveča, če pa je tekma v času počitnic večino časa preživimo v telovadnici. Vse pa je odvisno od tega, za kakšno tekmovanje gre.
Kateri so vajini najboljši rezultati oziroma rezultati na katere sta najbolj ponosni?
M: Najbolj sem ponosna na svoje 14. mesto na evropskem pokalu lani, pa tudi lansko 1. mesto v paru na državnem tekmovanju. Letos pa na 1. mesto s skupino, 2. mesto v paru in pa 3. mesto v solu.
E: V klubu smo ponosni na vse rezultate, predvsem pa takrat ko se na podlagi doseženih rezultatov uvrstimo na mednarodna tekmovanja. Lani sva se s sotekmovalko Nušo udeležili svetovnega prvenstva, kjer sva v paru dosegli 6. Mesto, leto prej pa sva na svetovnem pokalu v Kanadi osvojili zlato medaljo. Zelo sem ponosna tudi na doseženo 2. Mesto na evropskem pokalu, kjer sem tekmovalo posamezno, pa tudi na letošnje rezultate z državnega prvenstva, kjer sem si skupno priborila 4 zlate ter bronasto kolajno.
Evi in Maši se zahvaljujemo za njun čas in jima želimo še mnogo motivacije, dobre volje in ekipnega duha za nadaljnje uspehe.