Svetovni dan bolnikov je letni dogodek, ki opozarja na potrebe bolnih ljudi in njihovih negovalcev, posvečen molitvi za tiste, ki preživljajo težke čase, pa tudi opomin na potrebo po nadaljnjih medicinskih raziskavah. Ta dan nam ponuja priložnost, da se vsi zberemo, ozavestimo in izkažemo svojo podporo šibkejšim in obolelim.
Ideja za svetovni dan bolnikov je nastala na podlagi osebne izkušnje z boleznijo papeža Janeza Pavla II., ko so mu leta 1991 diagnosticirali Parkinsonovo bolezen. V tem času je razmišljal o pomenu duhovne in pastoralne oskrbe bolnikov ter o vlogi, ki jo lahko ima Cerkev pri podpori trpečim. Prvo praznovanje se je zgodilo leta 1992, od takrat pa je postalo vsakoletni dogodek, ki ga praznujejo po vsem svetu. Dan zaznamujejo različne dejavnosti, vključno z mašami, molitvami in posebnimi dogodki za ozaveščanje o potrebah bolnih in o tem, kako pomembna je zdravstvena oskrba za vse, ki morda trpijo. Številne škofije in župnije zaznamujejo to priložnost z organiziranjem posebnih obiskov v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih ustanovah za nego.
Današnji dan zagotavlja tudi priložnost za Katoliško cerkev, da promovira vrednost človeškega življenja in pomen skrbi drug za drugega – opomin, da ima vsakdo, ne glede na ozadje ali okoliščine, pravico do dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva in do zdravljenja, dostojanstvo in sočutje. Poleg tega je Cerkvi tudi povod za razmislek o vlogi bolnega človeka v skupnosti in spoznanje, da lahko bolnik s svojim trpljenjem postane tudi vir duhovne rasti in razvoja.
