Gora je ogromna reliefna oblika, ki se dviga nad kopnim, ki jo obdaja, na omejenem območju in se običajno oblikuje na vrhu. Na splošno velja, da so gore višje in bolj strme od hribov ali gričev, vendar enotno sprejete meje med hribom in goro ni. Po definiciji Združenih narodov je 24 % Zemljinega površja goratega. Gore pokrivajo 33 % Evrazije, 19 % Južne Amerike, 24 % Severne Amerike in 14 % Afrike. Več gora sestavlja gorovje. Več gorovij sestavlja gorstvo.
Gore nastajajo ob premikanju litosferskih plošč. Procese delimo na endogene ali notranje (seizmična in vulkanska aktivnost) in ekzogene ali zunanje (erozija, denudacija, korozija). Procese nastajanja gora oziroma gorovij imenujemo orogeneza in epirogeneza. Nekateri osamelci so nastali z ognjeniškim delovanjem. Ko se oceanska plošča podriva pod kontinentalno, se začnejo kamnine taliti saj tonejo v globino v toplejši del zemlje, del teh staljenih kamnin pa se pretvori v niz vulkanov na površini. Tako nastali vulkani tvorijo venec mlajših gora, kot na primer Andi na zahodni obali Južne Amerike. Istočasno se kontinentalna ploča, ki je nasedla na oceansko nariva na robu in tudi tako nastanejo nove gore. Ob stiku dveh kontinentalnih plošč nastane nagubano gorstvo. Vsa velika svetovna gorstva so nastala z velikim gubanjem in prevračanjem kamnin. Intenziteta gubanja je manjša glede na oddaljenost od cone stika, zato tu nastajajo manj nagubana gorstva.
Največje med mladonagubanimi gorami je pogorje Himalaja, ki se še vedno dviga zaradi spodrivanja indijske tektonske plošče pod evrazijsko. Najvišja gora na svetu je Mount Everest v Himalaji, ki se dviga 8848 metrov nad morsko gladino. Najvišja znana gora v našem osončju je ognjenik Olympus Mons na Marsu, ki se dviga 27 kilometrov nad povprečno višino površja planeta. V Sloveniji je najvišji vrh Triglav z 2864 m nadmorske višine.
