11.12.2012
9:00 Ura me je zbudila s svojim monotonim piskajočim zvokom. Zaspan sem vstal in odšel v kopalnico. Pot do nje je bila ovirana z raznimi ostanki prejšnjega večera. Enormna količina cigaretnih ogorkov se je razprostirala po celotni spalnici kot neskončna polja sivke. Preboj do kopalnice je bil dokaj naporen in rahlo utrujajoč. Pogledal sem se v ogledalo in videl le bledo, dokaj shirano podobo svojega utrujenega obraza. Pogled sem hitro umaknil in se umil.
9:30 Odprl sem hladilnik in iz njega vzel tetrapak sangrije. Naredil sem dolg požirek in kmalu ugotovil, da sangrije v njem že dolgo ni več. Pričakal me je le požirek urina. Takrat sem se streznil in vprašal ˝Kaj za vraga se je včeraj sploh dogajalo?˝ V službo sem že kar pošteno zamujal, zato sem se ovil le v krznen plašč in se odpeljal s svojim 2CV oz. spačkom.
11:00 Pot do vhoda v službo je bila pospremljena z mnogimi ozirajočimi pogledi. Res je, da nisem bil v takšni formi kot po navadi pa vendar sem se sam sebi zdel dostojno opremljen. Prva stvar, ki me je pričakala v službi je bilo pismo šefove tajnice, da se moram nujno prikazati v njegovi pisarni. Odvlečem se do pisarne. V pisarni je sedel šef na svojem bajno dragem usnjenem stolu in kadil eno izmed tistih njegovih kubanskih cigar, ki mu jih je podarila njegova žena za obletnico. Sam ji je za obletnico kupil kostum nune za njune intimne igrice v poznih večernih urah. Kot prvo mi je ponudil cigaro, a sem jo gladko zavrnil in mu jo skoraj izbil iz rok. Karajoče me je pogledal in rekel, da se moje zamujanje ne sme več dogajati, ker bom drugače letel na cesto. Vedel sem, da se to ne bi zgodilo, saj sem praktično njegova desna roka, ki vodi firmo. On igra le ne pomembno vlogo lutke. Preostanek službe je minil po pričakovanjih, razen manjšega zapleta pri naročilu moje kave. Moja nova pomočnica mi je prinesla kavo z mlekom, kar bi jo lahko stalo službe. Vsi vedo, da pijem le kavo s kokosom!
20:00 V avtu je bilo hladno. Vožnja domov je potekala skupaj z Édith Piaf in njenimi šansoni ter škatlico cigaret, American spirit. Doma me je pričakal bento s piščancem v sladko-kisli omaki. Naročila ga je moja punca, Chloé. Piščanec je bil kot običajno sladek in kisel, mogoče bolj kisel kot sladek. Chloé je sedela na balkonu zavita v plašč iz lisic, kadila cigareto in poslušala Ca plane pour moi. Razveselila se me je bolj kot ponavadi in me poljubila s svojimi škrlatno rdečimi ustnicami.
22:00 Po hiši se je prenašal nekako poseben vonj. Vzbujal mi je spomin na otroštvo. Dišal je sladko a bolj pikro in dominantno. Prav sedaj se spomnim! V hiši je bil vonj po sivki.
23:00 Vila samuje. Nanjo sije lunin sijaj. Spremlja jo drobno čričkanje in mjavkanje sosedovih mačk.
//
//
