Akvirirani imunski deficitni sindrom (angleško Acquired Immune Deficiency Syndrome), znan s kratico AIDS, poznan tudi kot sindrom pridobljene imunske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Po začetni okužbi se pri osebi včasih ne pojavi noben simptom, večinoma pa se pojavi kratko obdobje gripi podobne bolezni. Temu običajno sledi dolgotrajno obdobje brez simptomov. Ko okužba napreduje, prizadene imunski sistem, zaradi česar se poveča tveganje za pojav pogostih okužb, kot so tuberkuloza, druge oportunističnih okužbe in razni tumorji… Te pozne simptome okužbe imenujemo akvirirani imunski deficitni sindrom (aids). To stanje je pogosto povezano tudi z nenamerno izgubo telesne mase.
Razkritje te bolezni in virusa, ki stoji za njo, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je naletelo na kampanjo strahu in vraževerja, ki je imelo moč škodovati tako tistim, ki so bolezen imeli, kot tudi družinam in prijateljem tistih, ki so jih obkrožali. Pojav aidsa je sprožil, da so ljudje začeli intenzivno razmišljati o tem kako so prejeli cepiva ali transfuzije krvi, in kako so izbrali svoje spolne prakse. Medtem ko sta HIV in aids danes še vedno prisotna, so se grozljive zgodbe o tem, kako deluje in kako se prenaša, v veliki meri zmanjšale. Svetovni dan boja proti aidsu si prizadeva zagotoviti tistim, ki trpijo za aidsom, življenje v varnejšem in bolj razumevajočem svetu ter pomaga pri nadaljnjih raziskavah za odpravo tega virusa, ki spreminja življenja in se lahko spremeni v smrtonosno bolezen.
Vsako leto pri več kot 1,5 milijona ljudeh po vsem svetu odkrijejo HIV. Kljub kampanji za pomoč pri ozaveščanju o aidsu je še vedno veliko ljudi, ki te bolezni ne poznajo ali ne razumejo resnice/dejstev o njej. Ravno zato je izjemno pomembno, da ta dan obeležimo tako, da se o virusu HIV in posledično tudi o aidsu le še podrobneje podučimo. V znak ozaveščenosti si lahko nadenemo tudi rdeč trak in se tako zoperstavimo dezinformacijam in stigmi.
