Pišem za pravice

Pred kratkim je na naši šoli potekal projekt »Pišem za pravice«, kjer smo bili vsi dijaki Gimnazije Celje-Center povabljeni, da napišemo apele v imenu tistih, ki so bili zaprti po krivici.

 
Sreda 7.12.2016 je bila obarvana s tematiko človekovih pravic, kjer smo pri razrednih urah zapisali apele tistim, ki potrebujejo našo pomoč, da jih spravimo izven pripora ali jim omogočimo življenje brez strahu. Pisali smo za 10-letno Annie in druge ljudi z albinizmom, ki jih preganjajo; za staroselce v Kanadi, ki jim zaradi gradnje jezu grozi izguba ozemlja; za Edwarda Snowdna, ki je svetu razkril, kako oblasti zbirajo naše osebne komunikacije; za Eren Kreskin, ki je bila zaradi zavzemanja za pravice kurdske manjšine večkrat privedena na sodišče; za Iva Feha, ki mu zaradi poslane šale preko SMS-a grozi zapor; in za begunske otroke v Sloveniji.
Apeli so vsebovali naslovnika, ki je bil, npr. v primeru Edwarda Snowdena, Barack Obama. Morali so biti napisani v kratkem, a vendar jedrnatem kontekstu. Vključevati so morali dejstva o kršitvah, predvsem pa naše zahteve in kako so države dolžne zaščititi lastno ljudstvo. Dodali smo osebno noto, v kateri smo razložili, zakaj se nam ravnanje njihove oblasti zdi nemoralno. Poleg tega smo tudi dodali, zakaj naj zaščitijo oziroma izpustijo ljudi, ki niso storili ničesar drugega kot to, da so se zavzemali za moralne vrednote, ki jih na našem svetu še vedno močno primanjkuje.
Projekt »Pišem za pravice« se mi zdi precej zanimiv. Preko njega sem lahko spoznala stiske ljudi in aktivistov, ki sem jim lahko sama s pisanjem kratkih apelov pomagala. Kljub temu da moj glas najbrž na področju človekovih pravic vendarle še ni tako pomemben, sem v projektu pridobila možnost, da je bilo moje mišljenje slišano, s tem pa sem tudi pridobila izkušnje na področju pisanja in nekakšen vpogled v svet človekovih pravic, ki me že od nekdaj zanima.
Moji vrstniki so se na projekt odzvali z dokaj velikim zanimanjem in tudi sami so prispevali k projektu s svojimi apeli, čeprav jih na koncu ni nastalo tako veliko, kot bi si morda mislili. Vsi skupaj smo napisali približno 350 apelov, kar je, glede na to, da smo šola z okoli 850 dijaki, dokaj malo, saj smo zmožni napisati vsaj dvakrat toliko. Tudi če bi vsak napisal nekaj malega, samo stavek ali dva, bi pripomogel k izboljšanju družbe in moralnih vrednot v današnjem svetu.

 
Pohvala pa seveda gre vsem tistim, ki so se potrudili in izkazali pri pisanju apelov. Verjemite mi, da se vam vsi tisti, za katere ste pisali v svojih apelih, iskreno zahvaljujejo, saj ste jim s tem pomagali pri njihovi borbi proti krivični vladi, in jim omogočili boljše življenje brez strahu ali življenje zunaj zapora.
Dojeti moramo, da vsi na tem svetu delamo napake. Malo manjše ali precej velike. Potrebno jih je ločiti samo po merilu moralnosti. Če so storjene v prid prebivalstva, ni pošteno, da tiste, ki so storili te ‘napake’ obsodimo po krivem in jim odvzamemo prostost. S tem namreč dokazujemo, da nismo odprti do drugačnosti in pravičnega ter moralnega sveta. Zaradi tega se še danes vedno po svetu dogajajo stvari, kot so vojne, rasizem, seksizem, ksenofobija, homofobija, itd. Iskreno upam, da bo organizacija Amnesty s svojim projektom »Pišem za pravice« dosegla spremembo in pomagala vsem tistim, ki se borijo za človeške in moralne pravice vsakega od nas.

VN:F [1.9.22_1171]
Rating: 8.7/10 (3 votes cast)
VN:F [1.9.22_1171]
Rating: +1 (from 1 vote)
Pišem za pravice, 8.7 out of 10 based on 3 ratings

1 Komentar

  1. Pingback: Dobrodelni december na GCC | Sledko

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja